slovensko | deutsch

Brošura "SLEDOVI SPOMINA - Odpor in preganjanje v občini Šentjakob v Rožu"

Veter odnaša sledove dogodka.
Pesek zasipa resnico vzroka.
Andrej Kokot

Letos je sedemdeset let od tega, odkar so nacionalsocialisti nasilno pregnali blizu dvesto slovenskih družin z njihovih domov na južnem Koroškem. V občini Šentjakob v Rožu je 14. aprila 1942 v jutranjih urah gestapo deportirala dvanajst družin, prizadetih je bilo 68 oseb.

Slovensko prosvetno društvo Rož si je postavilo leto v znamenje spomina na takratne dogodke, opomina na krute čase za Slovence na Koroškem in v znamenje mnogih vprašanj za danes. Takega nasilja, kot tedaj pri nas ni več in po lanskem sporazumu se sedaj baje vsi ljubimo.

Če pomislimo nazaj, pred leti nismo smeli reči, da smo Slovenci, prav naj bi bilo reči, da smo slovenskogovoreči Avstrijci. In začeli smo, da ne bo zamere, dopuščati dvojezičnost, ker v srcu – kdo ne? – smo si želeli, da nas vsi ljubijo. In saj so nas ljubili in nas še. Mislili smo, da smo odprti, če prevajamo, nemškogovoreči Korošci pa so mislili, da so že naklonjeni, če pridejo na naše prireditve.

Kot društvo poskušamo to mišljenje spremeniti, se odpreti in pri svojih prireditvah biti po svoje ustvarjalni: človeka lahko nagovoriš s sliko, glasbo, čustvi, pa seveda tudi z besedo. Hočemo dati informacije v obeh jezikih, ne da bi pri tem prisilno prevajali. Čista dvojezičnost leže na samozavest in prisilno prevajanje je v resnici dolgočasno. Ljudje prenesejo slovenščino, bi lahko rekli po spremenjenem citatu Ingeborg Bachmann in odprtost prenese tudi resnico. Resnici na ljubo smo izdali pričujočo brošuro. In letos ne bomo samo hodili po sledovih spomina, temveč si tudi zaprisegli, da se ne damo več pregnati!

Slovensko prosvetno društvo ROŽ

lastnik medija: Slovensko prosvetno društvo ROŽ, Šentjakob v Rožu, soizdajatelj: die grüne bildungswerkstatt minderheiten, 79 strani, 2012

Simone Schönett & Harald Schwinger - ZALA Drama in sieben Bildern / Drama v sedmih slikah

Ljudje, ki nočejo več razumeti svojega maternega jezika. Dežela, kjer so spomeniki bolj živi kot čas, v katerem živijo. Stranka, ki bo naredila vse, da se bo mrtvim dobro godilo.
Na vse to naleti Zala, slavna odrska oseba in ljudska junakinja Slovenk in Slovencev, ko se leta 2010 vrne iz Istambula v svojo južnokoroško domovino. Ko Zala poskuša osvoboditi ljudi iz sodobne kome, mora spoznati, da spremembe niso zaželene. Prav nasprotno.
V gledališkem komadu, ki sta ga občinstvo in kritika navdušeno sprejela, demontirata Simone Schönett in Harald Schwinger mit o žrtvujoči se »Miklovi Zali«. Groteska o asimilacijskem pritisku in izgubi identitete, o ljubezni, izdajstvu in uporu.


»Ein sehr aufregendes, politisch notwendiges und poetisch großartiges Werk« (Peter Turrini)

»Im besten Sinne unbelastet haben Schönett und Schwinger hier nicht nur e i n e n Mythos entstaubt. Mit Verve räumen sie gleich mehrere Leichen aus dem Keller, lassen ihre Perspektive als Korrekturprogramm drüberlaufen – schon haben Identitätsverlust, Assimilationsdruck, Verrat und Widerstand ihr heutiges Gesicht.« (Uschi Loigge, Kleine Zeitung, 21. 3. 2010)



Edition Meerauge (Bd. 3), Klagenfurt/Celovec 2011, 144 dt./slow. Seiten 11,5 x 21 cm, fester Einband, geripptes Surbalin, Blind- und Folienprägung, eingelegtes Etikett, Fadenheftung, Lesebändchen

ISBN: 978-3-7084-0419-6

www.meerauge.at/die_reihe/zala-drama-in-sieben-bildern-drama-v-sedmih-slikah

Michael Koschat - Braune Flecken im Ortsbild

Die Abwehrkämpferdenkmäler in St. Jakob/Št. Jakob und Rosegg/Rožek
Anmerkungen zum historisch-ideologischen Kontext und Gedanken zur Kärntner Gedächtniskultur und Erinnerungspolitik

Die unter der Patronanz des Kärntner Heimatbundes und unter federführender Beteiligung illegaler Nationalsozialisten im Spannungsfeld des „Anschlusses“ vom März 1938 errichteten Abwehrkämpferdenkmäler in St. Jakob/Št. Jakob und Rosegg/Rožek dienten nach der NS-Machtergreifung der ideologischen Indoktrination. Trotz dieser Tatsache sind beide Denkmäler unverändert und unreflektiert bis heute fester Bestandteil der Kärntner Parallelwelt des 10. Oktober geblieben. Die Studie zeichnet unter Heranziehung zahlreicher Quellen die Bau- und Entstehungsgeschichte der Denkmäler, die ideologische Instrumentalisierung während der NS-Herrschaft und den erinnerungspolitischen Diskurs nach 1945 nach.


231 Seiten, 16,5 x 21,5 cm, gebunden, zahl. s/w Abbildungen, 2010
ISBN: 978-3-7086-0539-5

http://www.mohorjeva.at/shop/details/braune_flecken_im_ortsbild/