slovensko | deutsch

2013: 110 let kulturnega dela

Če pomislimo nazaj, pred leti nismo smeli reči, da smo Slovenci, prav naj bi bilo reči, da smo slovenskogovoreči Avstrijci. In začeli smo, da ne bo zamere, dopuščati dvojezičnost, ker v srcu – kdo ne? – smo si želeli, da nas vsi ljubijo. In saj so nas ljubili in nas še. Mislili smo, da smo odprti, če prevajamo, nemškogovoreči Korošci pa so mislili, da so že naklonjeni, če pridejo na naše prireditve.

Kot društvo poskušamo to mišljenje spremeniti, se odpreti in pri svojih prireditvah biti po svoje ustvarjalni: človeka lahko nagovoriš s sliko, glasbo, čustvi, pa seveda tudi z besedo. Hočemo dati informacije v obeh jezikih, ne da bi pri tem prisilno prevajali. Čista dvojezičnost leže na samozavest in prisilno prevajanje je v resnici dolgočasno. Ljudje prenesejo slovenščino, bi lahko rekli po spremenjenem citatu Ingeborg Bachmann in odprtost prenese tudi resnico.

2012: fokus deportacija 1942

Lani je bilo sedemdeset let od tega, odkar so nacionalsocialisti nasilno pregnali blizu dvesto slovenskih družin z njihovih domov na južnem Koroškem. V občini Šentjakob v Rožu je 14. aprila 1942 v jutranjih urah gestapo deportirala dvanajst družin, prizadetih je bilo 68 oseb.

Slovensko prosvetno društvo Rož si je postavilo leto v znamenje spomina na takratne dogodke, opomina na krute čase za Slovence na Koroškem in v znamenje mnogih vprašanj za danes. Takega nasilja, kot tedaj pri nas ni več in po lanskem sporazumu se sedaj baje vsi ljubimo. In letos ne bomo samo hodili po sledovih spomina, temveč si tudi zaprisegli, da se ne damo več pregnati!

--rož